-
1 more
[mo:]comparative; = much* * *I [mɔ:]adjectiveveč, še; archaic večji (le še v the more fool večji norec; the more part večji del)some more tea, please — še čaja, prosimso much the more — tem več, tem prejII [mɔ:]adverbveč, bolj, še; povrh, za namečekmore or less — več ali manj, približnothe more... the more — čim več... tem večthe more so because — tem bolj, kerall the more so — tem več, tem prejno more than — ne več od, samoonce more — še enkrat, zopetneither more nor less than (stupid) — dobesedno, preprosto, docela (neumen)it is wrong and, more, it is foolish — ni prav in povrh je še neumnowhat more? — kaj pa še? -
2 so
[səu] 1. adverb1) ((used in several types of sentence to express degree) to this extent, or to such an extent: `The snake was about so long,' he said, holding his hands about a metre apart; Don't get so worried!; She was so pleased with his progress in school that she bought him a new bicycle; They couldn't all get into the room, there were so many of them; He departed without so much as (= without even) a goodbye; You've been so (= very) kind to me!; Thank you so much!) tako2) ((used to express manner) in this/that way: As you hope to be treated by others, so you must treat them; He likes everything to be (arranged) just so (= in one particular and precise way); It so happens that I have to go to an important meeting tonight.) tako3) ((used in place of a word, phrase etc previously used, or something previously stated) as already indicated: `Are you really leaving your job?' `Yes, I've already told you / said so'; `Is she arriving tomorrow?' `Yes, I hope so'; If you haven't read the notice, please do so now; `Is that so (= true)?' `Yes, it's really so'; `Was your father angry?' `Yes, even more so than I was expecting - in fact, so much so that he refused to speak to me all day!) tako4) (in the same way; also: `I hope we'll meet again.' `So do I.'; She has a lot of money and so has her husband.) tudi5) ((used to express agreement or confirmation) indeed: `You said you were going shopping today.' `So I did, but I've changed my mind.'; `You'll need this book tomorrow, won't you?' `So I will.') seveda2. conjunction((and) therefore: John had a bad cold, so I took him to the doctor; `So you think you'd like this job, then?' `Yes.'; And so they got married and lived happily ever after.) torej- so-so
- and so on/forth
- or so
- so as to
- so far
- so good
- so that
- so to say/speak* * *[sóu]I.adverbtako, na ta način, s tem; v takem stanju; v redu, dobro; zato, potemtakem, iz tega razloga, zaradi tega, torej, kot posledica tega; tudi;1.so so — tako tako, ne dobro ne slaboso as — na isti način kot; tako da (posledica)so... as — toliko... kolikorso be it! — tako bodi! pa dobro! (naj bo!)so far forth — do te stopnje, archaic doslejso far from — nasprotno od, namesto daso fashion American na ta način, takoso help me! — (prisega) tako mi bog pomagaj!so long! colloquially na svidenje!so many — tako mnogi, tolikiso many men, so many minds — kolikor ljudi (glav), toliko mnenjso much — toliko, v tolikšni meriso much for that — toliko o tem, s tem je stvar urejenaso then — torej tako je to; zaradi tegaso to speak — tako rekoč;2.and so on, and so forth — in tako daljeeven so — celó tako, celó v tem primeruif so — če je (to) tako, v takem primeruin so far as... — v toliki meri, da...; toliko, da...in so many words — dobesedno, prav s temi besedamiMr. So-and-so — g. ɔ.Y.quite so — takó je, popolnoma točnowhy so? — zakaj tako? zakaj to?;3.I hope so — upam, daDo you think he will come? -- I think so. — Misliš, da bo prišel? -- Mislim, da (bo).I sent it to you. -- So you did. — Poslal sem ti to. -- Da, si (poslal). Res je. Tako je.Her brother came and so did she. — Njen brat je prišel in ona tudi;4.I avoid him so as not to be obliged to talk to him — izogibam se ga, da mi ni treba govoriti z njimI am sorry to see you so — žal mi je, da vas vidim v takem stanjuit is not so much that he cannot as that he will not — ni toliko, da ne more, kot pa, da nočeis that so? — je to tako? je res? tako? res?you are unhappy, but I am still more so — ti si nesrečen, jaz pa še boljhe was not so sick but he could eat a hearty dinner — ni bil toliko bolan, da ne bi mogel pojesti obilne večerjeI found them so many robbers — ugotovil (spoznal) sem, da niso nič drugega kot tatovithat is ever so much better colloquially to je toliko boljeas you make your bed, so you must lie — kakor si si postlal, tako boš spalyou don't say so! — (saj to) ni mogoče!all he said was so much slander — vse, kar je rekel, ni bilo nič drugega kot samo obrekovanjeI told him everything, so you need not write to him — vse sem mu povedal, torej ni treba, da mu pišešI do not want it, so there you are — ne maram tega, da veš (sedaj veš);II.conjunction colloquiallyzaradi tega, zato; torej, potemtakem; (v pogojnih in dopustnih stavkih) če leso, that's what it is! — takó je torej to!he annoyed us so that we never asked him again — tako nas je dolgočasil, da ga nismo nikoli več povabili;III.interjectiontako! narejeno! opravljeno! -
3 wit
[wit]1) (humour; the ability to express oneself in an amusing way: His plays are full of wit; I admire his wit.) duhovitost2) (a person who expresses himself in a humorous way, tells jokes etc: He's a great wit.) duhovitež3) (common sense, inventiveness etc: He did not have the wit to defend himself.) zdrav razum•- witless- - witted
- witticism
- witty
- wittily
- wittiness
- at one's wits' end
- keep one's wits about one
- live by one's wits
- frighten/scare out of one's wits
- out of one's wits* * *I [wit]nounpamet, razumnost, bistrost, inteligenca, razsodnost; duševna sposobnost; zdrav razum; duhovitost, domiselnost; duhovitež, duhovit, odrezav človek, inteligentna oseba, duhovna veličinathe five wits obsolete petero čutovto be at one's wit's end — ne vedeti kako in kaj, ne se znajtiI am at my wit's end — sem pri kraju s svojo pametjo, ne znam si več pomagatito be out of one's wits — izgubiti pamet (glavo), ne biti pametenhe has his wits about him — on si zna vedno pomagati, prisotnost duha ga nikoli ne zapusti, on je vedno buden (oprezen)to have wit to — imeti dovolj pameti za (da...)he has not the wit to see... — nima toliko pameti, da bi uvidel...to live by one's wits — živeti od svoje prebrisanosti (prevar, goljufij), več ali manj pošteno se prebijati skozi živijenjeII [wit]obsolete transitive verb & intransitive verb (sed. čas I (he) wot, preterite in past participle wist, — sed. deležnik witting) vedetito wit — to je, namreč; kot sledi; in to -
4 once
1. adverb1) (a single time: He did it once; If I could see her once again I would be happy.) enkrat2) (at a time in the past: I once wanted to be a dancer.) nekoč2. conjunction(when; as soon as: Once (it had been) unlocked, the door opened easily.) brž ko- at once- just for once
- for once
- once and for all
- once in a while* * *I [wans]adverbenkrat, nekoč, svojčasonce and again, once or twice — od časa do časa, ponovnoonce again, once more — še enkratcolloquially once in a blue moon — zelo redkoonce bit twice shy — kdor se enkrat opeče, ne bo več poskušal; izkušnja te nauči previdnostinot once — niti enkrat, nikolionce in a while ( —ali way) — tu in tam, včasih, redkoonce and away — enkrat za vselej; včasihall at once — nenadoma, istočasnoII [wans]conjunctiončim, brž koIII [wans]nounenkratnostfor once — izjemno, vsaj enkratIV [wans]adjective (redko) nekdanji -
5 shot
[ʃot]past tense, past participle; = shoot* * *I [šɔt]1.nounstrel; izstrelek, projektil, krogla, šibra (šibre), sekanci; sport met, udarec, strel; sport krogla; strelec; colloquially fotografija; filmski posnetek, snemanje; doseg, domet, streljaj; figuratively poskus; poteza v igri; colloquially ugibanje; technical razstrelitev; slang vbrizg, injekcija, doza (mamila); colloquially kozarček, požirek ( of gin brinovca)at a shot — s prvim strelom (udarcem), s prvim streloma shot in the locker — še ena krogla za izstrelitev, figuratively colloquially denar v žepu, zadnja rezervalike a shot colloquially kot iz puške, kot strela, bliskovito, hitro, takojby a long shot slang daleč; zelonot by a long shot — še zdaleč ne, nikakor newithin ear-shot — dovolj blizu, da se more slišati; v slišajua crack shot, a dead shot — mojstrski strelec, ki nikoli ne zgreširandom shot — na slepo dan strel (figuratively opazka); figuratively ugibanjeto be nearer the bull's eye at each shot figuratively pri(haja)ti vedno bliže svoji srečito have a shot at — streljati na, figuratively poskusitinot to have a shot in the locker — biti brez streliva, figuratively biti "suh", brez cvenka (denarja)you have made a bad shot — zgrešili ste, niste zadeli (pogodili); zmotili ste seto put the shot sport suniti kroglo;2.transitive verbnabiti (puško); obtežiti s svinčenimi šibrami; oskrbeti z municijoII [šɔt]nounzapitek, zapitnina, del računa (plačila), ki pripade posamezniku; račun v gostilnishot-free — brezplačno, ne da bi kaj morali plačati, ne da bi kaj plačalito stand shot for s.o. — plačati zapitek za kogaIII1.preterite & past participle od to shoot;2.adjective (= shot through) prepleten, pretkan; pisan (z raznobarvnani nitmi); spreminjajoč barvo; (o orožju) izstreljen; botany vzbrstel; slang nadelan, pijan, kaput -
6 to
1. [tə,tu] preposition1) (towards; in the direction of: I cycled to the station; The book fell to the floor; I went to the concert/lecture/play.) proti, na2) (as far as: His story is a lie from beginning to end.) do3) (until: Did you stay to the end of the concert?) do4) (sometimes used to introduce the indirect object of a verb: He sent it to us; You're the only person I can talk to.)5) (used in expressing various relations: Listen to me!; Did you reply to his letter?; Where's the key to this door?; He sang to (the accompaniment of) his guitar.)6) (into a particular state or condition: She tore the letter to pieces.) na7) (used in expressing comparison or proportion: He's junior to me; Your skill is superior to mine; We won the match by 5 goals to 2.) od; proti8) (showing the purpose or result of an action etc: He came quickly to my assistance; To my horror, he took a gun out of his pocket.) po; na9) ([tə] used before an infinitive eg after various verbs and adjectives, or in other constructions: I want to go!; He asked me to come; He worked hard to (= in order to) earn a lot of money; These buildings were designed to (= so as to) resist earthquakes; She opened her eyes to find him standing beside her; I arrived too late to see him.) da10) (used instead of a complete infinitive: He asked her to stay but she didn't want to.)2. [tu:] adverb1) (into a closed or almost closed position: He pulled/pushed the door to.) v (skoraj) zaprtem stanju2) (used in phrasal verbs and compounds: He came to (= regained consciousness).)•* * *I [tu:, tu, tə]preposition (osnovni pomen k);1.(krajevno) k, proti, do, v, na, poleg, obto arms! — k orožju!next door to us — sosedna vrata, tik poleg naših vrat (poleg nas)to take one's hat off to s.o. — odkriti se komu;2.(časovno) doto time — točno, pravočasnoto live to a great age — doživeti visoko starost;3.(namera, cilj, posledica ipd.)as to... — kar se tiče...to you colloquially vam na uslugoto what purpose? — čemú?dead fallen to their hands — mrtvi, ki so padli od njihove rokethat is nothing to me — to se me ne tiče; to ni nič zamewhat is that to you? — kaj te to briga?to come to hand — priti v roke, v posesthere's to you! — na tvoje (vaše) zdravje!to drink to s.o.'s health — piti na zdravje kake osebe, nazdraviti komuwould to God (Heaven)! — daj bog!;4.(stopnja, mera, meja)to the full — do sitega, do mile voijeto a great extent — v veliki meri, zelothey were to the number of 400 — bilo jih je 400;5.(pripadnost, posest)that is all there is to it — to je vse in nič več;6.(odnos, razmerje)aversion to s.th. — odpor do česanothing to... — nič v primeri z...to all appearance — po vsem videzu, po vsej prilikito my (your etc) heart's desire — po moji (tvoji itd.) mili voljithree to dozen — tri na ducat;7.(rabi za tvorbo dajalnika)she was a good mother to him — bila mu je dobra mati;8.(za oznako nedoločnika, pred nedoločnikom)there is no one to see us — nikogar ni, ki bi nas videlwhat am I to do? — kaj naj naredim?he was seen to fall — videli so ga, kako je padelwe expect her — to come pričakujemo, da bo prišlato be honest, I should decline — če hočem biti pošten, moram odkloniti;9.(kot nadomestilo za predhodni nedoločnik)I don't go because I don't want to — ne grem, ker nočem (iti)I meant to ring you up but had no time to — nameraval sem vam telefonirati, pa nisem imel časa (telefonirati)II [tu:]adverbv normalnem (zlasti zaprtem) stanju; v mirnem položajuto and fro, to and back — sem in tjato bring s.o. to — spraviti koga k zavestito come to — priti k sebi, zavedeti se, osvestiti seto fall to — planiti (na jed, jedačo)to set to — lotiti se dela, pravilno začeti
См. также в других словарях:
nikóli — prisl. (ọ̑) navadno v nikalnih stavkih izraža, da se dejanje ne dogaja ob nobenem času: gospodarja ni nikoli doma; tega ne bom nikoli pozabil; nikoli več se nista videla; nikoli poprej ni bila tako prijazna; godi se mu slabo kot še nikoli zelo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vèč — prisl. (ȅ) 1. izraža večjo količino ali mero, ant. manj a) s samostalnikom: imeti več časa; zahtevati več denarja kot drugi; govoriti z več ljudmi; imeti več škode kot koristi; srečati se po več kot desetih letih / podražiti za več kot sto… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vídeti — im nedov. in dov. (í ȋ) 1. z vidom zaznavati: prižgal je luč, da so videli; gleda, pa ne vidi; videti letalo, oblake; videti nesrečo; skozi okno je videl prihajati vojake; ali ne vidiš, da se že dani; videti se v ogledalu; ostro, razločno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
takó — prisl. (ọ̑) I. 1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni; tako se primi, da ne boš padel; počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nè — prisl., neposredno pred osebno glagolsko obliko ne (ȅ) I. 1. s povedkom zanika glagolsko dejanje: ne grem; ne bodo ga ujeli; ne vem; ekspr. take priložnosti nisem in ne bom imel več / o tem bi rajši ne govoril; ne bi ga rad srečal / pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pobráti — bêrem dov., stil. poberó; pobrál (á é) 1. s prijemom, prijemi narediti, da kaj ni, ne leži več na tleh: sklonil se je in pobral kruh / pobrati kamenje na njivi; zjutraj so krompir izkopali, popoldne pa pobrali; pobrati sadje v sadovnjaku /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čepràv — vez. (ȁ) v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: večerja nama ni teknila, čeprav je bila izvrstna; avto bom prodal, čeprav v izgubo // za omejevanje: izdajo spremljajo tehtne,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dŕzniti si — em si in dŕzniti se em se dov. (ŕ ȓ) z nedoločnikom izraža, da kdo stori kaj kljub neprimernosti, neupravičenosti ali nevarnosti: pred vsemi si je drznil lagati; kako si le drzne pisati o stvari, ki je sploh ne pozna; beg je bil tvegan, zato si… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okrévati — am nedov. (ẹ) izboljševati si zdravje, pridobivati moč po hujši bolezni: počasi okreva // dov., knjiž. ozdraveti, pozdraviti se: bal se je, da ne bo nikoli več okreval; popolnoma okrevati; toliko je okreval, da hodi okrevajóč a e: skrbeti za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
omeníti — in oméniti im dov. (ȋ ẹ) 1. nakratko, nekoliko spregovoriti o kom: od takrat ga ni nikoli več omenila; ko sem mu jo omenil, se je razjezil / mimogrede, nakratko, posebej omeniti; ekspr. tega ni niti z besedico omenila / na tem mestu naj omenimo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pečát — a m (ȃ) 1. uradni znak z imenom organa, organizacije, določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti pečat; preklicati, spremeniti pečat; potrditi pogodbo s pečatom; okrogel pečat; pečat z grbom; prostor … Slovar slovenskega knjižnega jezika